spominčica

it's better to burn out than to fade away

krog

19.01.2017 ob 11:03

Zadnjič, no enkrat v začetku decembra sem zalutala na eno dekliščino in se ga napila. Ampak res napila. Potem sem jokala in celo ene parim ljudem povedala, kako zelo jih imam rada. Taistim sem tudi povedala, da odštevam svoje dneve in leta in da se mi zdi, da imam nekako še 15 let, mogoče manj, preden mi zmanjka goriva za biti tu. Nekaterim ostalim ljudem pa, da so glupi in da če merijo življenje po obsegu svojih jošk, niso vredni mojega časa. Ker je dost žalostno, da je obseg njihovih jošk večji od njihovega IQ-ja.

Srečaš pač ljudi, pri katerih že odpreš usta, da bi kaj rekel, pa jih zapreš nazaj, ker resnično ni vredno energije. Ja, lej, seveda. Jaz se s svojo osnovno družinsko celico ne maram ukvarjat, kadar se samooklicana nosilka meri okrog jošk/pasu/pomembnosti, zakaj se komu zdi, da ima pravico biti užaljen, ker me ne zanimajo njegovi pogledi? Saj ne rečem, vso pravico imaš do njih. Ampak tudi jaz imam pravico, da te ne poslušam.

Trigger? Včeraj je bil mulc na sistematskem pregledu, so ga cepili proti ošpicam in mumpsu in tuberkulozi. En fantek izmed nekje 25 učencev se ni cepil, ker je mamica proti. Na otrokovo vprašanje (zakaj?) lahko le skomignem, ne vem, ne morem mu rečt, da je mama njegovega sošolca čavknjena, kaj? Ni pošteno do otroka. Ampak enako bo tudi nepošteno, če bo epidemija ošpic, ker je to enako, kot če bi tega pamžka vrgli levom. Oziroma bi zavestno dopustili, da je najpočasnejši v skupini. Oziroma lej, če pride do tega, se ne boš več družil z njim, sorry. Mogoče nisem najboljši človek, bom pa stala med svojim otrokom in levi, čeprav mogoče nisem najpočasnejša. Ampak nisem pa užaljena zato. Počni, kar hočeš, a nosi za to posledice sam. (Spada v kategorijo Si se učil? Ne! Že veš.)

Mnogi bi lahko videli znake odraslosti, as in being mature. Sama se ne slepim. Meni se res ne da ukvarjati z vsemi temi nepomembnimi ljudmi v življenju. Včasih imam zjutraj ob kavi res lep razgled. Razgled. Enkrat sem s tem razgledom sedela za isto mizo in se morala pogovarjat … izkušnja je bila povsem zanič, tudi razgled ni več isti. Toliko ljudi in tako so kul, dokler ne odprejo ust. Dokler ti ne natrosijo bullshita direktno pred vrata in potem pričakujejo, da se jim ne boš smejal v obraz. Not on my planet.

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod a bi o tem? | Ni komentarjev

alone vs. lonely

19.09.2016 ob 12:31

A ima kaj smisla, če rečem, da sem najmanj osamljena, kadar sem sama in lahko razmišljam, kar hočem? Meni ima samo to še smisel.

Se mi zdi, da sem se trudila ostati povezana, pa ne gre. Ko nekoga ljubiš, gre tudi na silo. Drugače pa pač ne.

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod (za)((p)o)sebno | Ni komentarjev

na to temo je to to. #respect #SoWhyNot

13.09.2016 ob 00:44

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod a bi o tem?, and i quote ... | 1 komentar

heroina

12.09.2016 ob 10:47

Če bi mi kdo še nekaj let nazaj rekel, da bi si lahko sploh zaželela biti junakinja, bi se smejala, ker mi gre ta so-odvisnost, ta neomačizem hudo na živce. Smešno. Očitno so mi res podali ful enih napačnih vzorcev, da sem šele zdaj, ko sem na točki *I love you, but I don’t like you* skužila, da obstaja dober razlog, zakaj sem že pri šestnajstih planirala bolj cat lady sceno. Ah ja.

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod (za)((p)o)sebno | Ni komentarjev

respect

11.09.2016 ob 22:23

Kako veš, da je to to?

Ko izgubiš voljo do dokazovanja, koliko si vreden, ker – ja, seveda.

Ko se vprašaš, če te to prizadene, pa v bistvu samo zaviješ z očmi.

Ko si strelovod za vse sorte sranja, pa je popolnoma vseeno, ker – ja, seveda.

Ko samo odštevaš in šteješ leta.

Ko mirno počakaš, da mine. In se mogoče odpelje mimo. Ampak kot na vsaki postaji … vedno pride še en vlak. Upam, da bo naslednji tisti z grafiti.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod supermix | Ni komentarjev

always

8.09.2016 ob 22:09

Otrokoma berem Harryja. Smo na sredi šeste knjige in vsi smo povsem zraven. Ta sedma je izšla en mesec, preden se je rodil moj starejši in dobila sva jo za darilo.

V tej skoraj devetih letih se je zgodilo marsikaj. Lepo, grdo, veselo, žalostno. Še vedno se otepam otožnosti z velikimi krožnimi zamahi in si ne dovolim ostati z glavo na enem mestu. Avtogeni trening je bil polomija, še preden sem imela v glavi konkreten seznam, komu vse bi odstrelila vsaj desno koleno, zdaj se z “moje roke so prijetno tople” sploh ne ukvarjam. Če sem pred 15 leti mogoče samo dramatično trdila, da se v moji glavi kri spreminja v bleščice, se mi zdaj ta misel zdi pravzaprav pomirjujoča. Svetloba je življenje.

Biti iskrena do sebe si ne dovolim prevečkrat, ker je preprosto preveč. Če je kdo bral Lothairarubber band snap v mislih dejansko deluje. Na kratko, nisem okej. Ampak nima veze. Še diham.

Ker smo s Potterjem že tako daleč, da je postal zelo mračen, zelo človeški, zelo življenjski, se bližamo, počasi in vztrajno, tudi temu prizoru.

YouTube slika preogleda

In sem se spomnila. Nekje, malo pred koncem prejšnjega življenja, ob krizi, ki se zdaj zdi tako nepomembna, sem vprašala M., če se zgodi, da obstanem na tem istem mestu, če sfaliram totalno, če mi vsak na tem svetu posebej pove, da nisem nič, če me bo še vedno imel rad. Njegov odgovor je bil – always! Kako naj ob tem, kljub temu, da sedaj boli in imam v glavi namesto bleščic poplave teme, ne preživim? Nekoga moraš imeti rad. Tako, za - always.

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod (za)((p)o)sebno | 1 komentar

hbd lil bro

25.08.2016 ob 16:31

namesto mlaja. in torte. in smeha. in piva. in zafrkavanja. in bednega darila.
namesto vsega.

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod (za)((p)o)sebno | Ni komentarjev

poplava

27.06.2016 ob 15:30

Tisto, ko greš šotorit za konec šole. Ne daleč, minimalistično. In potem te, jih, nas v roku 3 ur naprej opeče do bolečine, podre šotor, poplavi šotor in prepoji vse, kar je bilo noter. :mrgreen: So pa Poljaki zato po penalih zmagali, lej. Sem gledala, vem, ker je tako lilo, da nismo mogli od mize in tv-ja.

Luštno je tudi takrat, ko pač malo skomigneš, vržeš zmahan šotor v prtljažnik in greš domov na toplo.

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod (za)((p)o)sebno | Ni komentarjev

kaj imaš najraje?

20.06.2016 ob 13:02

Včeraj je bil kar kul dan, veliki mali je praznoval rojstni dan in odločili smo se, da nas niti subpolarne razmere ne ustavijo. Ata je zahacal ognjišče in smo pekli hrenovke na palčkah, osemletnikom pa itak ni večje žurke kot fuzbal po blatnem travniku.

Ob obilici zaužite hrane in ostalega cukra in seveda vseh legokock, ki jih je treba še sestaviti, sta bila oba fantalina zvečer v taki utrujeno-mehki izvedbi. In sta na vprašanje, kaj imata najrajši na svetu, odgovorila brez pretiranega mozganja.

A. (8 let): Najrajši imam pico, svojo družino in sebe.

F. (6 let): Najrajši imam svojo fensi faco, svoje fensi lase in svoje fensi oči.

#CrknešOdSmeha

  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod palčkasto | 2 komentarjev

to je oni ples …

10.06.2016 ob 13:34

Včeraj sem gledala Igro prestolov. Ko je bilo konec, sem najprej nekaj minut požirala solze, nato pa še precej groznih nadaljnjih 10 še bruhanje. Tudi zdajle, ko razmišljam o tem predzadnjem prizoru, se mi obrača želodec. *visenje s trama, rahlo zibanje in steklene oči*

Vsake toliko prebijem vse svoje zidove in se zavem, kako zelo zelo sem … okvarjena? Poškodovana? Zaznamovana? Nekje tu vmes. Je pa res, da se navadiš in v bistvu ne rabiš več toliko časa, da se mentalni ščiti postavijo nazaj. V primeru mind-control-apokalipse bom carica.

Včasih, kot otrok, ki se odkrade v predal s sladkarijami po najboljši bonbon, ko nihče ne gleda, tudi jaz odprem tisto omaro v moji glavi, kjer imam spravljene hokejske palice. Ker so tam najboljši bonboni. In ker nihče ne gleda.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor spominčica, zapisano pod a bi o tem?, music feels | Ni komentarjev

Starejši zapisi »