A. Lee: Pohod(t)nica
20.09.2009Mnja, no. Če bi bila fuuuul pokvarjena, bi vam svetovala, da najprej malo vadite v samokontroli in da te knjige ne berite v javnosti (razen če želite skočiti na prvega zelenookega moškega z velikimi rokami, ki pride mimo). 
Ampak ker nisem fuuuul pokvarjena, bom rekla samo to, da najprej malo vadite v samokontroli in da te knjige ne berite v javnosti.
Avtor spominčica, zapisano 20.09.2009 ob 11:39 pod bukvice. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.
3 odgovorov na “A. Lee: Pohod(t)nica”
Komentiraj
Ah, na take nasvete sem od nekdaj imuna
Sploh pa – večina ljudi ne prebere naslova knjige, zelo dobro pa registrirajo slike na naslovnici. Ko si v čakalnici pri zdravniku drzneš odpreti knjigo s povsem okusnim ženskim aktom na naslovnici, lahko že v prvih petih minutah izzoveš križanje starejše gospe v kotu, trapasto hihitanje smrkelj nasproti tebe in nenormalno zvijanje vratu pri mladcu, ki sedi poleg tebe (ko ga pogledaš, pa se obrne stran in žvižga).
Sej se ne gre zato, kako bi reagirali drugi. mene bolj skrbi zate, ker če si že imuna na nasvete, dvomim, da bi bila tudi na vsebino …
Bom preverila. Javim, ko preberem (oz. če nič ne javim, zadeve nisem najbolje prenesla)