spominčica

it's better to burn out than to fade away

okej, pepelka ima zlobno mačeho. kje je pa oče?!?

22.04.2010

Evo, sem še vedno pri pravljicah. Na splošno sem o njihovi krutosti pisala že tule, se mi pojavlja vedno več vprašanj.

Lepo po vrsti? Prav.

vir

  • Rdeča kapica

Ima med 6 in 10 let. In mama jo pošlje samo k babici skozi gozd, kjer so očitno volkovi. Punčke cel dan ni in mama jo zaskrbljeno čaka pri vrtnih vratih. Očka v zgodbi ni, je pa pogumni lovec, ki fenta spečega volka in z babico spije cel liter vina. Give me a break!

  • Sneguljčica

Očka je kralj, se pravi, da je ona princeska. In ni očku nič čudno, če njegova edinka kar izgine nekega dne, lovca mu ubijejo, žena se pa šemi v stare branjevke?

  • Janko in Metka

Mama reče, da nimajo kaj jesti in da bosta otroke pustila v gozdu, očka reče pa kaj? OK!

  • Pepelka

Pride nova mama, spodi pastorko v kuhinjo, kjer spi na pepelu in jo kar naprej ponižuje. Očka nima nič proti, še več, tudi on jo kliče Pepelka.

  • Volk in 7 kozličkov

Mama pusti otroke brez varstva v okolju, kjer so očitno volkovi. Ja. Očka ni. Verjetno je bilo 7 otrok preveč zanj.

  • Trnuljčica

Deklico prekolnejo, ker je njen očka tako skopuški, da ob manjkajočem enem zlatem krožniku raje ne povabi zlobne vile, kot da bi dal narediti še en talar.

A kdo vidi vzorec? Jaz ga. Mame/mačehe so zlobne, hčerkice so uboge, očetje pa šibki. Ja, fakof, pa take “pravljice”. Kot bi rekel moj starejši sine (prosto po Nodiju): “To ni zabavno!” :wink:

Pa da ne bo kdo mislil, da je moji feministični duši tak vzorec všeč. Moja feministična duša je doživela clash with titans, ker imam doma tri fante. :mrgreen: In to je zabavno, čeprav ne vključuje princesk, temveč žoge in avtomobile …

  • Share/Bookmark
 

Avtor spominčica, zapisano 22.04.2010 ob 14:23 pod palčkasto. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

18 odgovorov na “okej, pepelka ima zlobno mačeho. kje je pa oče?!?”
  1. maty - 22.04.2010 ob 22:23
    maty

    Pravljice so prispodoba dogajanja v naši duši. Pravljice so uvod v borbo samega s sabo. Dobro v človeku premaga tisti slabši del. Zakaj v pravljicah ni očeta?

    Pravljice (vsaj te, ki jih ti navajaš) so namenjene otrokom nekje od tretjega do petega leta starosti. V tem obdobju sestavljata otrokov svet on sam in njegova mati.

    Zelo pogosto se zgodi, da mati svoje strahove projecira na otroka. Če se mati boji psov (ali žuželk, ali kač) se bo tega bal tudi otrok.

    Poleg projekcije mati –> otrok projekcija poteka tudi obratno in sicer otrok –> mati.

    Če mati otroku ne da informacije o zmagi dobrega nad zlim bo otrok svoje zlo, svoje slabe lastnosti poskušal ločiti od tistih dobrih. Po domače temu rečemo paranoja: sosedje so slabi, mi smo dobri, oni so krivi, mi smo nedolžni…

    Paranoja je zgolj nezmožnost soočenja z lastnimi sencami. In ker obstaja v otrokovem svetu (pri treh letih) le on in mati bo svoje strahove projeciral na mamico. Ljubeča in skrbna mamica se tako spremeni v čarovnico ki ga ogroža.

    S tem, da mu mama prebira takšne grozote otrok dojame, da mami te zadeve obvlada, da se mami tega ne boji, da ni nobenega razloga, da bi se jih bal tudi on.

  2. spomincica - 23.04.2010 ob 08:20
    spomincica

    dobra poanta.

    očitno so pravljice res za otroke. darn. :lol:

  3. maty - 23.04.2010 ob 08:30
    maty

    ne obupat, imaš tudi pravljice za odrasle. Recimo Herman Hesse – Pravljice (pa še kaj se najde)

  4. lisa - 23.04.2010 ob 22:29
    lisa

    Amanda Quick ipd. To so pravljice za odrasle. Predvsem ženskega spola.

  5. maty - 24.04.2010 ob 00:15
    maty

    kakšna bedarija pa je zdaj to Hesse vs. glupi šund romani.

  6. spomincica - 24.04.2010 ob 14:14
    spomincica

    sorry, hesse vs. quick … quick wins every single fucking time. :mrgreen:

  7. maty - 24.04.2010 ob 18:47
    maty

    no ja, moje sožalje

  8. spomincica - 24.04.2010 ob 19:30
    spomincica

    :mrgreen:

  9. anja - 27.04.2010 ob 16:34

    Moderne pravljice so tudi razne telenovele: stroga ločenost med dobrim in zlom, zlo je na koncu kaznovano, dobro nagrajeno … Potem imaš pa še situacijo bogatih maminih sinčkov, ki vsake toliko časa potočijo solzo nad svojo usodo, da se morajo poročiti z neko drugo žensko; medtem jih mladenke s čistim in pogumnim srcem ‘para siempre’ čakajo … hm, čedalje bolj diši po Vorančevih Samorastnikih :-D

  10. maty - 27.04.2010 ob 19:53
    maty

    Telenovele niso nikakršne moderne pravljice. Funkcija pravljic je bila neke vrste literatura za psihološko samopomoč (glej, kaj sem napisal zgoraj). Telenovele imajo drugačen namen: pri ženski vzpodbuditi potrošniški nagon. Poglejno na primer sex v mestu (telenovela za intelektualke). Štiri fufice, ki ne počnejo nič drugega, kot posedajo po lokalih in se pogovarjajo o tem, kaj bodo šle kupit.

  11. kastiljo - 29.04.2010 ob 00:41
    kastiljo

    Hmmm, zanimivo, o pravljicah nisem nikoli tako razmišljal :D Očitno je imel tale Grimm res neke komplekse heh. Samo za mene so bile takrat čisto vredu, za današnje otroke pa nimam pojma, kaj jim berete oz. kaj berejo (če sploh kaj :P ). Važno, da se je v zgodbi nekaj dogajalo in da je dobro zmagalo na koncu pa sem bil čisto zadovoljen  :)

  12. maty - 29.04.2010 ob 08:12
    maty

    Brata Grim sta zbirala ljudske pravljice in jih zapisovala. Zapisane pravljice temeljijo na germanski mitologiji. Prav nič manj krute ne bi bile, če bi brata namesto v Nemčiji živela v Grčiji, Kitajski ali Južni ameriki. Legende so krute z namenom, tu ni kikakršnih zdravljenih kompleksov. Andersen pa je bil pisatelj, njegove pravljice so avtorsko delo.

  13. kastiljo - 29.04.2010 ob 10:50
    kastiljo

    Uh, hvala za informacijo, sem že malo pozabil, kako je bilo s temi pravljičarji pa sem malo mimo usekal :mrgreen:  

  14. spomincica - 29.04.2010 ob 22:11
    spomincica

    @maty – očitno se na pravljice res spoznaš. kar je res kul. ampak ker jih jaz pač gledam malo drugače – napol skozi oči svojega otroka, napol pa skozi oči nekam zaskrbljene mame, mi je teorija pravljice recimo jasna, v praksi mi pa zastavljen koncept ni všeč. moji otroci bi morali vedeti, da je tudi oče močan lik, ki premaga zlo.

    @anja, lisa (pa tudi maty): ja, pravljice za odrasle. sicer telenovel ne gledam, ampak mi je približn jasn koncept, ki prepričuje dekleta in žene, da obstajajo princi, ki premagajo vse ovire, da bi si zaslužili njeno srce. sicer je hudo patetično, ampak v tem stresnem življenju se je včasih prav fino mal naskrivaj poslinit nad fensi in skrivnostnimi junaki šund romanov. :oops: čeprav so mi neotesani škoti bolj všeč.

    @kastiljo: nič hudega, tud jz nisem vedela tega. jz se samo zgražam nad rezultatom. sicer mi pa andersen tudi ni preveč pri srcu, ker je deklica z vžigalicami ena redkih reči, ki me pripravijo do joka. :roll:

  15. kastiljo - 29.04.2010 ob 23:36
    kastiljo

    Ja, Deklice z vžigalicami pa tudi jaz nisem nikoli preveč maral, ker je bila preveč otožna zgodba …

  16. maty - 30.04.2010 ob 00:52
    maty

    Bom napisal drugače: moja šestletna hči bi se rada poročila z mano. Približno tako stari fantje bi se radi poročili z mamo. Grki to obdelujejo v mitu o Ojdipu. Ojdipov mit ni na svetu zato, da se zabavamo ali žalujemo za tragično usodo peščice ljudi, ki v tem mitu nastopajo. Namen mita je razumeti šestletnega otroka, ki bi enega od staršev najraje ubil, z drugim pa se poročil. Tako Sizifov mit ni pravljica o nekomu, ki se zajebava z enim velikim kamnom, zgodba o Ikarju ni pravljica o nekom, ki si je po telesu nalimal ptičje perje, pa tako naprej. Začel sem z grškimi pravljicami, ker so nam bližje, saj jih priznamo kot klasiko, ki se je prebila celo v psihoanalizo. Zdaj pa poglejmo Grimove mojstrovine. Ženske lahko delimo v Pepelke, Trnjulčice in Sneguljčice. Pa ne po barvi las. Pepelke so neugledne grde račke, ki potrebujejo tisto nekaj, da razvijejo svoje potenciale. Pepelka potrebuje nekoga, ki vidi globje, kot običajni ljudje. Takega, ki vidi lepoto skozi raztrgane cunje. Trnjulčice so zaspane princeske, one čakajo princa, ki bo očaran nad njihovo lepoto in jih bo zbudil. Trenutno so popolnoma neuporabne, nesposobne budnega življenja (pozornosti, čutenja – skratka spijo). Sneguljčica je skrajno manipulativna ženska. Obrne lovca in sedem palčkov, celo čarovnica jo ne more ubiti. Tako dobro ji gre.

    Tisočlet stara germanska mitologija je enako zanesljiva v podajanju sodobne realnosti kot grška. Očitno smo ljudje enaki že tisočletja, neglede v kateri kulturi kontinentu ali času smo se rodili.

    Skozi oči svojega otroka ne moreš gledati, ker je on samostojno bitje neodvisno od tebe. Interpolirat zadevo na otroka tako, kot si ti gledala na te zadeve ti pred dvajsetimi leti je nemogoče, ker si občutke ob pravljicah pri svojih treh, štirih letih pozabila. Poleg tega je duh časa ob katerem si se ti rodila in tisti s katerim se je rodil tvoj otrok drugačen.

    Funkcija očeta, kot močnega lika se v otrokovem življenju začne pojavljati nekje pri 5. do 6. letu. Do petega leta otrokov svet sestavljata mati in on. Če okoli 5. leta oče ne nastopi kot avtoriteta bo otroko svet (poleg njega) vedno sestavljala zgolj dominantna mati h kateri se bo skril ko bo kaj narobe. Mamini sinčki in mamine hčerke so lahko stare tudi štirideset let.

    Logično je, da se v prvih letih otrokovega življenja možki prilagaja otroku in materi. Vendar pa mora otrok dojeti, da se tudi mami mora nekomu prilagajati. Najbolj pripraven za to lekcijo je oči. Če ti kot mati ne boš otroku sposobna pokazati, da se v odnosu moškega in ženske tudi ženska prilagaja moškemu, potem bo otrok izredno težko naredil naslednji korak: tudi oči in mami se morata prilagajati družbi.

    Otrok tako vidi dominantno mater, kateri se najprej v celoti podredi oče (torej je le podaljšek matere), potem se ji podrejajo vzgojiteljice v vrtcu, pa učiteljice v osnovni šoli… skratka dobimo nekoga, ki je bolestno odvisen od tega, da bo vse njegove težave odpravila mati.

    Telenovele ne prepričujejo ničesar. Telenovele so na svetu zato, da ustvarjajo nelagodje. Ona tam je dobila princa, jaz ga pa ne morem. Gremo utopit žalost v štacuno z dragimi cunjami.

    Andersen kot vsak umetnik najprej ponuja svojim sodobnikom ogledalo. Kako so se ti ljudje počutili, ko so brali deklico z vžigalicami ne moremo vedeti, saj so že vsi mrtvi. Približno tako kot makete dinozavrov. Niti najmanjše gotovosti ni, da je bila njihova koža res take barve kot jo rišemo mi.

    Seveda ima vsak pravico do svojih občutkov, je pa malo patološko če nekaj zavračaš ker te pripravi do joka. Žalost je popolnoma zdrav občutek, pove ti da si še sposoben empatije. Če ti ni všeč to, da občutiš sočutje do drugih… mogoče v svoji vnemi biti močna, tlačiš vse tisto, za kar misliš, da te dela šibko. Se ti zdi, da imaš v očetu svojega otroka premalo podpore in moraš ti postati svetilnik svojemu otroku?

  17. spomincica - 30.04.2010 ob 08:01
    spomincica

    @maty: se pač ne strinjava. in ja, očitno sem šibka, žalostna in patološka. jebiga.

  18. maty - 30.04.2010 ob 08:32
    maty

    Biti šibek in žalosten je normalno. Nihče ne zmore biti vedno in povsod vesel in močen. Bolj malo ljudi ima podstrešje popolnoma pospravljeno. Eni bolj eni manj, vsi imamo nered v svojih beticah.

Komentiraj




:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !