spominčica

Načeloma ne pišem nekih baš recenzij knjig, ker je to strašno subjektivno. Meni je lahko všeč nekaj, kar ne bo nikogar drugega pritegnilo, zato ne mislim težit. BUT!

Ampak tale knjiga me je globoko pretresla. Ne znam opisati, dotaknila se me je na način, kot se po moje lahko le ženske in mame. Čeprav je napisana kot roman, je v njej toliko univerzalne ljubezni, da sem vmes jokala. Kaj, sem pač softič na zgodbe o ljubezni do moža in otrok, kaj naj.

Ne glede na to, da so moje korenine globoko ateistične in da nos v cerkve molim izključno zaradi estetske vrednosti, sem včeraj doživela trenutek, ko sem bila za moment pripravljena verjeti. Marija Magdalena je bila močna ženska in morda bi lahko bilo vse drugače. Zame že.

Knjiga je prva v trilogiji Magdalenine linije in jo zelo priporočam. Ne gre le za nestrinjanje z davincijevo šifro ( ), ampak za sporočilo, da imamo tudi žensko zgodovinsko pravico, da ljubimo, vodimo in odločamo. Ja. In ja.