spominčica

it's better to burn out than to fade away

srednješolska pričakovanja

4.04.2012

Končno sem zbrala pogum in šla na izpit CAE. Saj na izpit iti ni panike – greš, odgovoriš in odpišeš ta svoje. Ampak tisto prej, oumajgad, učenje ni zame … več. Po moje so moji možgani po tolikih letih v šoli in po dveh diplomah zaključili s šolskimi dejavnostmi. V najboljših letih so šli skupaj z mano na 6 izpitov v dveh tednih, zdaj pa furajo safr že ob misli na učbenik. Na učbenik! Kje je šele učenje.

Ker nimam namena đinksati izpita, bom raje počakala na rezultate, vam pa lahko povem, da sem v tednih pred izpitom rajši brala. :cool: Taka sem. Ker se trenutno ne morem spomniti niti tega, kaj vse sem brala, to seveda pomeni, da ne veliko pametnega. Ampak nekatere stvari pa le ostanejo, o tem v naslednjih objavah.

Hotela sem reči naslednje – hvala bogu, da sem konec s tem faksom. Res. Zadnjič smo imele eno mini srečanje in se je pogovor malo sukal tudi o tem, koliko je še komu ostalo do končanja … sem se malo zamislila. Ne vem, če bi bila danes še sposobna najti energijo, da se ufuram nazaj v nekaj, kar sem nazadnje videla pred štirimi leti. In ne vem, če bi lahko našla v tem kakšen smisel. Mogoče kot zaključek nečesa, ampak v tem času se že toliko premakneš drugam, gledaš v drugo smer, imaš druge obveznosti, druga zanimanja, druge vrednote … da ti nekoč samoumevna avtoriteta na fakulteti danes pomeni točno nič. Go figure.

Resnično občudujem tiste ljudi, sploh mame z malimi otroki, ki se odločijo ali za dokončanje ali pa celo za nadaljevanje študija. Občudujem, da lahko v svoj dan stlačijo še to in zraven razvijejo toliko samodiscipline, da se dejansko učijo, ne pa bluzijo po facebooku ali pišejo bloga (kot na primer jaz :roll: ). Očitno je to še ena od stvari na seznamu tistega, česar sama za razliko od ostalih popolnih ljudi ne zmorem. Ali pa samo nimam cilja. Ali pa so moji možgani nekoč bili sposobni regulirati mojo stopnjo nediscipline s svojo stopnjo pomnenja, da sploh nisem opazila, da sem že od nekdaj nekam … lena.

*circumstantial quote* Zadnjič sem slišala od prijateljice, da je najin nekoč skupni prijatelj dejal, da je pričakoval, da bom kaj naredila iz sebe, da če bo kdo kdaj minister iz naše družbe … No, ampak da je on pač vedel, da je treba pametno študirati (je razredni učitelj), ker res ne moreš nečesa študirati samo zato, ker so ti všeč uniforme! *end of circumstantial quote*

Mislim, da ni potrebno preveč naglas razlagati, da me je to fino razjezilo. Ne samo zato, ker nisem študirala obramboslovja zaradi uniform, ker pač nimamo vojaške akademije, kjer bi vas učili fejst dedci v uniformah. Da o odsotnosti uniform na slavističnem oddelku filofaksa niti ne bi. Razjezilo me je, da se uspeh meri z našimi srednješolskimi pričakovanji. Res, nisem ministrica in hvala ku*cu, da nisem. Nisem niti patologinja, za kar mi je malce žal, ne pa preveč. In nisem vampirska kraljica, duh. V splošnem lahko rečem, da so srednješolska pričakovanja en bulšit, ker so pač – pričakovanja. Življenje je kaj več, kot to, kar so bivši prijatelji pričakovali od nas. Je tudi več kot tisto, kar smo sami pričakovali pred 15 leti. Mogoče je tisto, česar sploh nismo pričakovali. Mogoče tisto, česar si sploh nismo upali želeti. Ampak je točno tisto, kar imamo. In kar ljubimo.

Če odštejem pomanjkanje ene pametne službe, se sama sebi ne zdim tako zelo neuspešna. OK, imam probleme, ki so pač moji problemi, na vsake štiri mesece padem v napol OCD, napol depresivno fazo, ki se konča tako hitro, kot se začne. Ker se pač raje smejim in popivam, kot se v kotu smilim sama sebi. Čeprav niti pri tem nisem preveč slaba. :mrgreen: Ampak v splošnem nisem čisto sfalirana. Naj prvi vrže kamen … tisti, ki pri 30-ih s punco živi na tričetrt pri starših in nima nobenih obveznosti. To pač nisem jaz. Soditi po sebi je res lahkotno, prerezati še zadnje vezi nekdanjega prijateljstva pa še toliko lažje.

Ljudje se ne spreminjajo, ljudje samo postajajo tisto, kar v resnici so.

  • Share/Bookmark
 

Avtor spominčica, zapisano 4.04.2012 ob 14:48 pod (za)((p)o)sebno, a bi o tem?. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

4 odgovorov na “srednješolska pričakovanja”
  1. zaria - 6.04.2012 ob 00:34
    zaria

    Mislm, da ti gre čist fajn!!

    Pa dva sončka maš :)
    Pa ruščino obvladaš! хорошо, подруга :)

  2. lordwales - 7.04.2012 ob 21:03

    A občuduješ tudi tiste, ki okoli Abrahama ali kasneje poženejo vse svoje prihranke, da za najmanj 20 jurjev in več dokončajo faks v kakih 5 letih? In ko ga končno končajo ugotove da so enzaposljivi, 5 let so itak brez službe, ker šihht in fax ne gre skupaj, pa še brez prebite pare.

    nekaj časa mi je to po glavi, a moji prihranki so moja penzija.

    To je to

  3. Lisa - 8.04.2012 ob 19:32
    Lisa

    Spominčica, kaj book paket je prišel? Just asking.

  4. spomincica - 8.04.2012 ob 23:04
    spomincica

    @lisa: prišel, prišel. sem tko not padla, da sem se še zahvalit pozabla. :sad: sorry. in hvala!

Komentiraj




:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !