sužnjelastništvo
7.06.2013Sem v fazi, ko se resno sprašujem, kako daleč je prišla situacija v državi, kjer imaš dve diplomi in nobene službe, ker si za recimo prodajalca v seks shopu preveč izobražen, za delavca na svojem področju pa nimaš dovolj izkušenj. Resno.
Sem slišala, da so dosegljive službe samo tam, kjer delaš kot budala … ampak se sprašujem, če si za to plačan … pa kaj potem? Kdo pa pravi, da moraš biti srečen, da lahko preživiš. Važno je, da preživiš, potem si pa lahko srečen, če se že odločiš za to. Ali pa pozabiš, kako je to, in ti je kar kul, ker konec koncev … če pozabiš, kako je biti srečen, niti ne veš, da si nesrečen.
Avtor spominčica, zapisano 7.06.2013 ob 11:55 pod a bi o tem?. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.
8 odgovorov na “sužnjelastništvo”
Komentiraj
Sem sam hotel napisat nekaj podobnega na to temo…
Nisi edina, ki se podobno sprašuje. Danes je tehničnja šola že na nivoju osnovne šole, zato ker so podjetja pred leti želela izobražen kader, danes pa se šolanega kadra otepajo – sploh če nima izkušenj. Podobno je s starejšimi. Še vedno pa prevladuje misel – šola čim dlje, da ne bo treba fizično delat. Totalno mimo!
V Sloveniji se kronično zboleva za možgansko disfunkcijo!
Izkušnje štejejo, nihče pa neče vanje vlagat, samo kaj bo dobil ven.
1. v sužnjelastništvu bi imela delo, hrano in strehoo nad glavo. Pa še kakšen kos obleke :mrgreen:
2.na delovno mesto se prijavi z ustrezno (ne dokončano) izobrazbo :twisted:
3. lahko začneš kot s.p. z npr. poulično, plažno, … prodajo spominkov, nakita, … :grin:
Hmmm, verjamem ti, da tini lahko, kaj pa mi stari,čakamona psnzijo, brez službe brez nadomestila, še plačevati moram lrispevke
Saj ti izobrazbe ni treba priznati. V čudoviti Ameriki je bilo tako že leta 1964. Zdravniki so vozili in pobirali smeti.
Mi pa zaljubljeni v kapitalizem – ozirama tisti, ki so danes nekam objokani.
Služb ne bo, razen za ljudi z dobrimi vezami. Ocenjujem, da bo v Evropi praktično 20-30 % ljudi brez služb , ki se bodo preživljali s priložnostnimi deli, kriminalom, prostitucijo…
Človek bo moral ustvarjati lastno delovno mesto in se izprašati, kaj sploh zna in kaj ga veseli. Morda za začetek tudi ni odveč 3.točka NoMercya, dokler evropski birokrati tudi tega ne bodo prepovedali z abministrativnimi direktivami.
Zasužnjenost je dvojna. Ko delamo za denar nismo sami svoji, smo prodani delodajalcu.
Splača se proučiti delovna področja podjetij, poiskati stično točko in se ponuditi osebno in pisno hkrati. Narediti je potrebno dobro lastno predstavitev, zakaj si prav ti najboljša zanje, v tem smislu.
Poznana je ta recimo iz delavnice za nezaposlene, ko ima dotična faks a nobene službe. iam pa socialno podporo.
Gledam Spominčica mojo perspektivo:
Uradno brezposelen, a na banki dovolj.
Sem spet napisal običajno plahto za Toti List v Večeru, 6 let, 232 objav, redni honoraji. Mala nebesa.
Sploh rabim še kakšno službo?
Saj jo imam službo poklicnega novinarja.
Vodilna dnevnika pri nas že zaradi upokojitev na novo zaposlujeta, tako redno kot honorarno.
Razmilsi v tej smeri, samo o eko krogu bi padlo pri obeh dnevnikih na zelo plodna tla.
začneš pa tako,d a fokusiraš temo, ne sprašuješ nobenega, pošlješ in če urednik/ca zagrabi, fokusiraš naprej, še pošlješ in si na koledarju obrožiš številki 21 in 26!
Boljše kot igranje lota!
@lordwales: to je dejansko dober nasvet, sej biti freelancer ni tako grozno, verjetno?