spominčica

it's better to burn out than to fade away

zasavje, moj doma

28.06.2013

Danes sem prebrala en prekrasen članek o naših dolinah. Človek rata kar malo sentimentalen, kadar nekdo poje (tudi) hvalo nečemu, čemur rečeš dom.

YouTube slika preogleda

Res, ni vse lepo in ni vse najboljše, ampak, klinc, kje pa je? In vsepovsod si lahko srečen, če to zmoreš.

S tem, da smo “matkurba” in knapi in da čudno govorimo, se srečujem … na dnevni ravni. Pa grem redko ven iz dolin. Se mi zdi, da je postal nek regionalni šport oz. je že od nekdaj, da jebemo drug drugega z “nje”, “ubeu” in “dvastu”. Če komu ni jasno, zihr ni od tu. :mrgreen:

Ljudje smo različni, seveda, in nekateri med nami pač poženemo korenine tu, nekateri gredo rast nekam ven. Pa bi tudi jaz šla, če bi bilo treba in če bi tako naneslo. Seveda bi šla, greš za srcem in trebuhom, konec koncev se ukoreniniš tam, kjer imaš za to možnost. Ampak zdej sem že v tistih letih, ko adaptiraš hišo, imaš 1,5 otroka in kredit za avto. Mi ni več do lutanja in iskanja, ker se mi zdi, da moram dati otrokom osnovo, dom, pripadnost. Ko bosta odrasla, se zaradi mene lahko preselita na Jamajko, ampak …. včasih se mi zdi, da ni bolj prijaznih spominov na otroštvo, kot je stara češnja na vrtu, vonj po juhi ob nedeljah in pesem čričkov ob večerih na balkonu. To bi jima rada dala.

Že dolgo tega sem slišala, da Zasavje v bistvu postaja spalno naselje za Ljubljano …. ne vem, danes je vse res tako blizu. Ampak predvsem se je lepo vrniti domov. Avtor članka opiše, kako prišlek v Trbovlje ne vidi nič posebnega, ko pride čez savski most. Mogoče ne, ampak spomnim se, kako smo se vračali domov z morja (ker smo vedno hodili z vlakom) in sva z bratcem že na Savi gledala skozi okna stare gomolke, kako gozdovi postajajo vse gostejši, kako je doline reke vse ožja in kako mogočni, pravzaprav, so vrhovi, obsijani s soncem. Un filing, doma sem.

Za nas v Zagorju je mogoče malo drugače, avtocesta gre do Trojan, tako da vsi prišleki pridejo z druge smeri, s smeri hribov. Mogoče je vtis malo drugačen, ampak to je to. To je, kar vidim zjutraj skozi kuhinjsko okno, en košček Čemšeniške in Vrhe. In gozd, kamor pogledam. Ni najbolj odprto, ne. Ni najbolj neonesnaženo, ne. Ampak je dom. Nekaj, kamor se z veseljem, če že ne vedno ponosom,vračam.

Zasavje, moj doma.

Članek Nejca Goleta o Zasavju.

  • Share/Bookmark
 

Avtor spominčica, zapisano 28.06.2013 ob 21:43 pod (za)((p)o)sebno. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

2 odgovorov na “zasavje, moj doma”
  1. lordwales - 28.06.2013 ob 23:06

    Doma je najlepše

  2. Theodore O. Kelly - 3.08.2013 ob 13:05

    devlin wrote: No worries, tako obdobje. Ma vsak človek pravico biti sem ter tja slabe volje pa zmatran pa sit vsega .

Komentiraj




:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !