spominčica

it's better to burn out than to fade away

češnjev vrt

18.05.2016

Po nesrečnem letu 2013 se je marsikaj spremenilo. Zame osebno. Pogled v prihodnost se je zasukal proti zahodu in ostal tam, ker – slaba vest, lojalnost in v bistvu neizbežnost. Ne gre drugače in to je to. Sicer se pogosto vprašam, glede na to, da je neizbežno tudi to, da imam samo to življenje na voljo, zakaj tako hitro padeš v varno sprijaznjenje s situacijo. Ampak dobro, tako je.

Življenje v prehodne sorte vasici ima marsikatero prednost, slabost je seveda promet. Ki ga je, tako kot vsega ostalega slabega, čedalje več. Cesta je slaba, ozka, vdira se, hrib je poln vode, a po njej veselo in malo manj veselo vozijo avti, avtobusi, traktorji, tovornjaki, za tank nisem čisto ziher, ampak glede na to, kje živim, ne bi izključila niti tega ne. #WeirdStories

Ker je cesta valda prislonjena v hrib, je možnost širjenja ravno samo v navzdol smer. Kjer je stal moj češnjev vrt. Saj ni bil čisto moj in ni bil češnjev. Pač hruškov vrt, jebiga, Čehov je bolje povedal.

Še ena stvar, o kateri aktivno NE razmišljam. Se delam, da nisem ostala edina, ki bo pojerbala vse, medtem ko mi je bilo več kot 25 let jasno, da ne bom pojerbala nič, ker je tako fer in prav in kar je še tega sranja glede slabe vesti in občutkov kompenzacije … Mogoče bi morala to že pred leti naglas povedati, ampak zdaj je, kar je. In lahko govorim le še sama s sabo. V glavnem, podrli so ves jebeni sadovnjak. Zdej, saj ne, da imamo/imajo ne vem kako veliko kmetijo, pa to, ampak 40 dreves je faking veliko, če se voziš mimo in jih je vsak dan manj in se čudiš, kako da je tak dan, ko bi vendar morala biti tema, da bi se malo izenačilo. Groza, vem. Saj se trudim, da ne tuhtam o tem in se tolažim, da bo pot v šolo zdaj veliko bolj varna in da se v končni fazi ne bo treba meni čez recimo deset let več ukvarjati s tem. Ker bo pač zrihtano.

Enkrat, ene 20 let nazaj, mi je stara mama, ki je seveda že od njegovega rojstva preferirala moškega naslednika, povedala, da nimam filinga za zemljo. Zdaj ko pogledam nazaj, si mislim, da se je hudo hudo motila. Vsako drevo je zelo aktivno umrlo, skupaj s tridesetimi leti spominov. Moj filing je na čisto pravi frekvenci, le ne maram, da mi kdo govori, kaj naj počnem z njim. Sem po fotru, kaj naj, jebeš matriarhat.

Vse se spreminja. *globoko zavzdihne*

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 

Avtor spominčica, zapisano 18.05.2016 ob 11:30 pod (za)((p)o)sebno. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “češnjev vrt”
Komentiraj




:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !